Alergije

V Estetiki Omnia vam nudimo celovito svetovanje in zdravljenje alergijskih kožnih obolenj ter alergijskih reakcij.

Najpogostejša alergijska kožna obolenja

Obolevnost za alergijskimi boleznimi kože in dihal narašča in po nekaterih podatkih dosega že 30 % prebivalcev razvitega sveta.
Pojem alergija pomeni neustrezno reakcijo imunskega sistema na snov iz okolja, ki sicer pri zdravi osebi ne povzroči nobene motnje.
Snovi, ki povzročijo alergijske reakcije imenujemo alergeni in vstopijo v telo na več načinov: z vdihanim zrakom, s hrano, preko kože in sluznic, z zdravili in s piki žuželk .
Alergijske reakcije so lahko omejene na posamezne organe (kožo, sluznice, oči, dihala in prebavila) ali pa se pojavljajo na več organih hkrati.

Z vidika pojavov na koži sta pomembna predvsem dva tipa alergijskih reakcij in sicer

• tip I ali zgodnji tip preobčutljivosti in pa
• tip IV ali pozni tip preobčutljivosti.

Pri zgodnjem tipu preobčutljivosti nastopijo znaki in simptomi alergije v nekaj minutah ali urah po stiku z alergenom. Kot že samo ime pove, pa se pri poznem tipu preobčutljivosti spremembe pojavijo z zakasnitvijo 48 do 72 ur po stiku z alergenom.

Zgodnji tip je odgovoren za nastanek koprivnice in deloma atopijskega dermatitisa, pozni tip pa za nastanek alergijskega kontaktnega dermatitisa. Dermatitis je strokovni izraz za vnetje kože.

Najpogostejši alergeni, ki povzročajo zgodnji tip preobčutjivosti so:

• hišni prah z iztrebki pršic in ščurkov,
• pelodi trav, dreves in zeli,
• hranila (jajca, mleko in mlečni izdelki, morski sadeži, soja, arašidi, orehi, lešniki, jagode),
• strupi kožekrilcev (najpogosteje čebele in ose) in
• zdravila (antibiotiki, protibolečinska zdravila).

Testi za ugotavljanje alergij

Test za ugotavljanje zgodnje preobčutjivosti imenujemo kožni vbodni testi.
Navadno se izvajajo na notranji strani podlahti.
Pri testiranju uporabljamo kapljice alergenov, ki jih s posebno iglo vtisnemo v kožo. Kadar je test pozitiven, se na mestu vboda pojavi kožna reakcija v obliki rdečine, srbenja in majhne koprivke. Rezultate odčitujemo po 20 minutah.

Pozitiven kožni vbodni test pa je za diagnozo pomemben le, kadar iz razgovora z bolnikom povzamemo, da po stiku z osumljenim alergenom pride do izbruha kožnih izpuščajev.

Za pozni tip preobčutjivosti je značilna alergija na snovi, ki vstopajo skozi kožo in povzročajo kožno obolenje, ki ga imenujemo kontaktni alergijski dermatitis. Takšne alergene imenujemo kontaktni alergeni. Kožne spremembe nastanejo na mestu stika z alergenom.

Vzročni alergen dokazujemo s posebnim testiranjem, ki ga imenujemo epikutano testiranje.
Pri tem testiranju se testne snovi s posebnimi obliži nanesejo na kožo hrbta. Po 48 urah se obliži odstranijo in se odčitajo testne reakcije. Ponovno kontrolo opravimo še po 24 urah, torej po 72 urah od namestitive obližev. V primeru pozitivne reakcije na koži nastane rdečina, bunčice in mehurčki, ki jih spremlja srbenje.
Bolnike lahko poleg standardne serije alergenov dodatno testiramo tudi z alergeni iz njihovega domačega ali delovnega okolja, na katere iz razgovora sklepamo, da so vzročni alergeni. Najpogostejši kontaktni alergeni so nikelj, krom, dišavne spojine, konzervansi, sestavine gume, sestavine barv za lase in številni drugi.

Atopijski dermatitis

Atopijski dermatitis (AD) je kronična, kožna bolezen, za katero zboli od 10-20 % otrok v razvitem svetu.

Najpogosteje se pojavlja v družinah, kjer zbolevajo za alergijskimi bolezni (seneni nahod, astma, atopijski dermatitis).

Bolezen se najpogosteje pojavi pred petim letom starosti. V 70 % težave spontano izzvenijo do 10. leta starosti.
Bolniki z AD imajo zelo suho kožo, vnetne kožne spremembe pa so močno srbeče.

V različnih starostnih obdobjih se kožne spremembe kažejo različno. Pri otrocih do 2 let se pojavljajo živo rdeče, roseče lise z bunčicami predvsem po koži lic, čela in lasišča.
Pri šoloobveznih otrocih se spremembe kažejo kot zadebljena, pordela in luščeča koža predvsem v kolenskih in komolčnih pregibih, gležnjih, hrbtiščih rok in tudi po trupu.

Pri zdravljenju AD je v ospredju redna nega suhe kože z redno uporabo mastnih negovalnih mazil, ki jih je potrebno nanašati 2x dnevno oz. vedno po kopanju na še vlažno kožo. Za ublažitev vnetja in srbenja vam bo zdravnik predpisal kortikosteroide v obliki krem in mazil in antihistaminike v obliki sirupa in tabletk. Na voljo so tudi novejša protivnetna zdravila (ime učinkovine je pimekrolimus) v obliki mazil in krem, ki imajo manj stranskih učinkov.

Urtikarija oz. koprivnica

Urtikarijo večina ljudi pozna pod imenom koprivnica, saj so kožne spremembe podobne spremembam, ki nastanejo po stiku s koprivo.

Poleg srbečih sprememb na koži, ki jih imenujemo koprivke ali urtike, se pogosto pojavi tudi oteklina ustnic, vek in sluznic žrela, grla in jezika, kar lahko ovira dihanje in v skrajnih primerih vodi celo do zadušitve.

Koprivke na enem mestu trajajo od 1 ure do 24 ur, nato izginejo, čez nekaj ur ali dni pa se ponovijo.
25 % ljudi ima vsaj enkrat v življenju urtikarijo. V večini primerov se urtike pojavljajo manj kot 6 tednov, kar imenujemo s strokovnim izrazom akutna urtikarija.
Vzroka navadno ne najdemo, najpogostejši sprožilci akutne urtikarije pa so: hrana z dodatki (morski sadeži, jagode, različni konzervansi, barvila), zdravila (protibolečinska zdravila, penicilin), ob in po različnih okužbah ali po pikih žuželk. Navadno se urtike po vzročnem alergenu v hrani pojavijo v časovnem intervalu 20 minut do 2 ur po zaužitju.

Za zdravljenje urtikarije se uporabljajo antihistaminiki, za hitro umiritev pa so včasih potrebna tudi glukokortikoid (največkrat v obliki tablet) za nekaj dni.

Alergijski kontaktni dermatitis (AKD)

Imenujemo ga tudi alergični kontaktni ekcem, za njim pa zboleva približno 2-5 % populacije. Kožne spremembe lahko nastanejo v 1-3 dneh že po enkratnem stiku z alergenom (akutno) ali pa nastajajo v daljšem časovnem obdobju, če imamo ponavljajoč stik z alergenom. Akutno nastale spremembe na koži se kažejo z rdečino, oteklino, rosenjem, bunčicami, mehurčki in luščenjem. Spremembe so srbeče. Kadar je stik z alergenom ponavljajoč postane koža na tem mestu zadebeljena, rdečkasto rjavo obarvana in pokrita z bunčicami, luskami in praskami zaradi srbeža.

Pri zdravljenju je najpomembnejše striktno izogibanje vzročnemu alergenu, kar je pa velikokrat težko, saj je lahko zelo razširjen in prisoten v številnih snoveh in hrani. Takšen primer je nikelj, ki ga najdemo v nakitu, pralnih praških, cementu, pa tudi v kakavu in čokoladi. Kadar se vzročnemu alergenu ni mogoče izogniti na delovnem mestu, se svetuje tudi sprememba delovnega mesta ali celo poklica.

Sveže spremembe pri AKD zdravimo z hladnimi obkladki s fiziološko raztopino in kortikosteroidnimi kremami, pri starejših spremembah pa se uporabljajo kortikosteroidna in mastna negovalna mazila.