EMG (Elektromiografija)

Kaj je EMG preiskava?

Elektromiografija (EMG) je nevrološka oz. nevrofiziološka preiskava s katero ocenjujemo delovanje perifernega živčnega sistema in mišic. S pomočjo te preiskave opredeljujemo okvare živcev, ki se nahajajo izven možganov in hrbtenjače, bolezni živčno-mišičnega stika ter nekatera mišična obolenja. Lahko je nadaljevanje predhodne nevrološke obravnave in nam pomaga odgovoriti na vprašanje ali sploh gre za okvaro tega dela živčevja in kje je mesto okvare. Velikokrat ima prav EMG preiskava ključno vlogo pri diagnosticiranju živčno-mišičnih obolenj.

Kdaj je EMG preiskava potrebna?

Pogosti znaki in simptomi, ki spremljajo okvare živčevja, so motnje občutkov, bolečine in šibkost mišic zgornjih ali spodnjih okončin. Motnje občutkov pomenijo zmanjšano  občutljivost za dotik, bolečino, toploto ali vibracijo. Lahko pa gre tudi za nenormalno občutenje na primer mravljinčenje, gomazenje, drevenenje itd. ali spremenjeno zanzavanje dražljajev, ko na primer rahel dotik zaznavamo kot bolečino. Bolečine, ki so posledica okvare živcev, so pogosto elektrizirajoče, zbadajoče ali pekoče. Govorimo o ti. nevropatskih bolečinah. Mišično šibkost, ki je posledica okvare perifernega živčevja, velikokrat spremlja zmanjšanje mišične mase (hipotrofija ali atrofija mišic) in oslabelost ali odsotnost miotatičnih refleksov. EMG preiskava nam pogosto pomaga odkriti vzrok omenjenih težav.

Kaj so pogosti vzroki omenjenim težavam?

Velikokrat je vzrok mravljinčenja in slabšega občutka v rokah utesnitev medianega živca v zapestnem prehodu. Ta utesnitev povzroča tako imenovan sindrom karpalnega kanala. Pri tem sindromu se mravljinčenje pojavlja običajno v prvih treh prstih rok ob obremenitvah in v nočnem ter jutranjem času. V začetku ga lahko olajša otresanje ali sprememba položaja rok.  Zgodnja prepoznava težav je pomembna, saj je ob blagih težavah učinkovita nošnja opornic za zapestje in prste preko noči ter izogibanje določenim opravilom. Če se utesnitev slabša in se težave stopnjujejo, lahko pride do zmanjšane moči in usihanja mišic dlani. V izogib temu je potreben pravočasen kirurški poseg s sprostitvijo živca.

Neredko prihaja tudi do utesnitve ulnarnega živca v področju komolca (sindrom kubitalnega kanala) ali redkeje v zapestju (sindrom Guyonovega kanala). Pri okvarah ulnarnega živca se pojavijo motnje občutkov v zadnjih dveh prstih rok, spremlja pa jih lahko tudi slabša moč v mišicah dlani.

Na zgornjih okočinah se srečujemo še z okvaro radialnega živca, ki jo največkrat povzroči daljši pritisk na ta živec v področju nadlakti npr. pri daljšem slonenju. Okvara radialnega živca povzroča slabšo moč mišic dvigovalk zapestja in prstov.

Na spodnjih okončinah so utesnitvene nevropatije v splošnem manj pogoste. Prihaja lahko do utesnitvene lezije peronealnega (fibularnega) živca v področju glavice mečnice in posledičnega padajočega stopala zaradi zmanjšane moči sprednjih golenskih mišic, ki dvigujejo stopalo. Zaradi padajočega stopala se pojavlja spremenjen vzorec hoje, ki ga imenujemo petelinja hoja.

Bolečine, ki se pojavljajo v vratni ali ledveni hrtbenici in se širijo v zgornje ali spodnje okončine so lahko znak okvare korenin spinalnih živcev (radikulopatije). Običajno so posledica obrabnih sprememb hrbtenice, ki povzročajo zožanje medvretenčnih prostorov oziroma jih povzroča pritisk medvretenčne ploščice na priležno živčno korenino. Takšne bolečine v področju ledvenokrižne hrbtenice poimenujemo z izrazom lumboishialgija ali išias. Najpogosteje sta v tem predelu hrbtenice prizadeti peta ledvena (L5) in prva križnična (S1) korenina. V področju vratne hrbtenice so radikulopatije na splošno redkejše, največkrat pa gre za prizadetost sedme vratne korenine (C7). Z EMG preiskavo lahko določimo katera spinalna korenina je dražena oz. nivo okvare in ločimo radikulopatijo od okvare živcev drugje v njihovem poteku. Ocenimo lahko tudi stopnjo pretekle okvare ter potencial izboljšanja.

Kadar pa so težave s pekočimi bolečinami in motnjami občutkov prisotne na več okončinah ali obojestransko, gre lahko za bolj generalizirano okvaro perifernega živčevja. V primeru, ko gre za prizadetost večih živcev, govorimo o polinevropatiji. Najbolj pogosti vzrok polinevropatije pri nas je sladkorna bolezen. Pri diabetični polinevropatiji prihaja običajno v začetku do dokaj simetrične prizadetosti drobnih živcev v predelu stopal, ščasoma pa se ob neukrepanju simptomi razširijo tudi na druge predele spodnjih in zgornjih okončin.

EMG preiskava je nepogrešljiva pri odkrivanju tudi redkejših živčno-mišičnih obolenj, ki povzročajo šibkost mišic. Med redke bolezni štejemo na primer bolezni motoričnega nevrona, kamor sodi tudi bolj znana amiotrofična lateralna skleroza (ALS); bolezni mišič (miopatije) in bolezni živčno-mišičnega stika (miastenia gravis).

Kaj je potrebno vedeti pred preiskavo?

Pred preiskavo ni zaželjeno nanašanje kožnih krem na preiskovani del telesa, saj lahko to vpliva na prijem elektrod in na prevodnost kože. Za preiskavo ni potrebno biti tešč in ni potrebno prilagajati jemanja zdravil, ki jih redno prejemate. Le v primeru, kadar ste napoteni zaradi suma na miastenijo gravis in imate že uvedeno terapijo z antiholinesterazami (npr. Mestinon), se pred preiskavo posvetujte z napotnim ali našim zdravnikom glede jemanja tega zdravila.  Zaradi potrebe po dodatni pozornosti nas obvestite, če jemljete zdravila za preprečevanje strjevanja krvi (antikoagulantna zdravila), če imate pridobljene ali prirojene motnje koagulacije krvi in če imate vstavljen srčni spodbujevalnik ali defibrilator. Za samo preiskavo so priporočljiva bolj ohlapna in udobna oblačila, ki omogočajo enostaven dostop do preiskovanega mesta. Kadar se opravljajo meritve na spodnjih okončinah, se je običajno potrebno sleči do spodnjega perila.

Kako poteka preiskava?

Med preiskavo sedite ali ležite na preiskovalnem stolu. Trajanje preiskave je odvisno od vrste težav, vendar običajno traja okoli 30 minut. Opravlja jo nevrolog ob pomoči nevrofiziološke asistentke. Pred samo preiskavo se nevrolog z vami pogovori o vaših težavah in vam še dodatno razloži kako preiskava poteka ter kaj lahko od nje pričakujete. Temu nato sledi kratek orientacijski nevrološki pregled. Na podlagi pogovora in pregleda se naredi okvirni načrt preiskave. Le-ta je običajno sestavljena iz dveh delov.

V prvem delu z električno stimulacijo merimo prevodnost po perifernih živcih. V ta namen na kožo dlani ali stopala namestimo majhne lepljive površinske elektrode in s stimulatorjem preko kože z blagim kratkotrajnim električnim impulzom dražimo preiskovani živec na različnih mestih. Tako merimo trajanje in velikosti odzivov ter hitrosti prevajanja po motoričnem in senzoričnem nitju perifernih živcev.

V drugem delu preiskave nato s tanko igelno elektrodo ocenjujemo električno aktivnost mišic. Elektrodo vstavimo preko kože v mišico in nato s pomočjo signala na računalniškem zaslonu ter zvočnega signala spremljamo električno aktivnost v mišicah najprej v mirovanju nato pa tudi ob krčenju. Na podlagi te aktivnosti lahko sklepamo o delovanju mišice in motoričnih nevronov, ki to mišico oživčujejo. Igelne elektrode, ki jih pri preiskavi uporabljamo, so namenjene enkratni uporabi in jih po vsaki preiskavi takoj zavržemo.

Obseg preiskave se razlikuje glede na težave in se lahko sproti prilagaja najdbam ob samem pregledu. Tako na primer pri diagnostiki utesnitve medianega živca v področju zapestnega prehoda drugi del preiskave z igelno elektrodo večinoma ni potreben. Pri ugotavljanju koreninskih okvar pa je bolj povedna igelna preiskava, zato je na njej večji poudarek.

Prvi del preiskave je zaradi električne stimulacije lahko rahlo neprijeten, vendar je običajno neboleč. Drugi del z igelnim pregledom pa je lahko nekoliko boleč. V primeru slabšega prenašanja ali na željo pacienta lahko preiskavo kadarkoli prekinemo ali jo poskušamo tudi kako drugače prilagoditi. Preiskava ne pušča dolgotrajnih posledic, lahko pa po preiskavi krajši čas ali največ do nekaj dni v področju vbodnih mest občutite blažjo skelečo bolečino. Zelo redko se na mestu vboda pojavi manjša podkožna krvavitev (hematom), ki večinoma kmalu izgine. Po preiskavi ni potrebnega posebnega mirovanja in lahko normalno nadaljujete s svojimi običajnimi aktivnostmi.

Kdaj bom prejel izvid preiskave?

Izvid boste v pisni obliki prejeli takoj po preiskavi. Nevrolog, ki je preiskavo opravil, se bo z vami o rezultatih tudi pogovoril ter vam po potrebi svetoval glede možnosti nadaljnje diagnostične obravnave ali terapije.